Podukrep 3.1 / KOPOP

Vključitev v podukrep 3.1 Sheme kakovosti za kmetijske proizvode v okviru sheme kakovosti izbrana kakovost.
POVZETEK
Z vključitvijo v podukrep 3.1 smo deležni povračila stroškov, ki so nastali z vključitvijo v upravičeno shemo kakovosti, letnim prispevkom za sodelovanje v njej in pregledi, potrebnimi za preverjanje skladnosti s specifikacijami sheme.
GLAVNE DEJAVNOSTI
Naša obveznost za pridobitev sredstev iz naslova podukrepa 3.1 je vsakoletna pridobitev certifikata, za kar je potrebno izpolnjevati vse pogoje iz specifikacije za sadje in predelani proizvodi iz sadja v okviru sheme kakovosti izbrana kakovost, kar se preverja s strogimi pregledi, s strani kontrolne organizacije. Poleg tega uporabljamo zaščitni znak za shemo kakovosti izbrana kakovost in tržimo proizvode za katere smo prejeli certifikat.
CILJI
- povečevanje dodane vrednosti kmetijskih proizvodov in
- večje število proizvodov iz sheme kakovosti izbrana kakovost na trgu.
PRIČAKOVANI REZULTATI
- povečanje prepoznavnosti proizvodov na trgovskih policah,
- doseganje višjih prodajnih cen zaradi dodane vrednosti in
- rast prihodkov od prodaje.
Kmetijsko okoljska podnebna plačila KOPOP
Program razvoja podeželja 2014-2020 je uvedel nove možnosti za črpanja finančnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Tako smo v letu 2015 začeli izvajati ukrep kmetijsko okoljska podnebna plačila (ukrep KOPOP). Kmetijsko gospodarstvo skupaj obsega 136 ha obdelovalnih površin. Iz podanih možnosti smo sprejeli odločitev za izvajanje aktivnosti iz naslova »SADJARSTVA, POLJEDELSTVA in ZELENJADARSTVO, VINOGRADNIŠTVA IN ŽIVINOREJE« z naslednjimi ukrepi:
UKREP 10:
SADJARSTVO:
Naši cilji izvajanja ukrepov SAD_EKGN, SAD_VABE in SAD_KONF je, da pripomoremo k ohranjanju in izboljševanju lastnosti in rodovitnosti tal z nadzorovano uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, obenem pa z ukrepom SAD_POKT prispevamo k zmanjševanju erozije in izpiranju tal. Rezultati se pri ukrepih SAD_ VABE in SAD_KONF kažejo v zmanjšani porabi FFS.
Opis ukrepov z navedbo učinkov
SAD_VABE: Uporaba feromonskih in lepljivih vab za potrebe spremljanja škodljivih organizmov
V intenzivnih sadovnjakih se z namenom racionalnejše rabe insekticidov glede na pojav posamezne vrste škodljivca uporabljajo feromonske in/ali lepljive plošče, s katerimi se spremlja številčnost in čas pojava škodljivcev kot merilo potrebnih ukrepov varstva nasadov.
Pri izvajanju zahteve se upoštevajo navodila strokovnih institucij s področja varstva rastlin.
Zaradi izvajanja te zahteve se število škropljenj z insekticidi iz konvencionalne pridelave v intenzivnih sadovnjakih in oljčnikih zmanjša za 30 % glede na navodila strokovnih institucij s področja varstva rastlin.
Učinki:
- ugotavljanje številčnosti in časa pojava škodljivcev kot merilo potrebnih ukrepov varstva;
- natančnejša določitev praga škodljivosti in časa tretiranja;
- zmanjšana raba fitofarmacevtskih sredstev – insekticidov.
SAD_KONF: Uporaba metode konfuzije in dezorientacije
Zahteva predstavlja uporabo alternativnih metod zatiranja škodljivcev, ki je okoljsko veliko bolj sprejemljivejša kot sama uporaba fitofarmacevtskih sredstev. Gre za alternativno metodo varstva rastlin s feromonskimi dispenzorji, ki se uporabljajo pred začetkom ali na samem začetku pojava škodljivcev. Dispenzorji se uporabljajo kot dopolnilna metoda proti vsem rodovom nekaterih škodljivcev, predvsem jabolčnega in breskovega zavijača, pri jablanah, hruškah in breskvah.
Pri metodi konfuzije (zbeganja) gre za uporabo manjšega števila feromonskih dispenzorjev z večjo koncentracijo feromona, ki ustvari tako imenovano feromonsko meglo, v kateri samci škodljivca ne zaznajo šibkega vira naravnega feromona, ki ga oddajajo samice. Pri dezorientaciji pa veliko število dispenzorjev z nizko koncentracijo feromona tekmuje s samico v privabljanju samca.
Skupni rezultat obeh metod je bistveno zmanjšanje števila paritev in posledično števila ličink naslednje generacije škodljivca.
Učinki:
- zmanjšana raba insekticidov.
SAD_POKT: Pokritost tal v medvrstnem prostoru z negovano ledino
Izvajanje zahteve prispeva k obogatitvi tal z organsko snovjo in hranili, povečevanju humusa v tleh in izboljšanju zračno vodnega režima v tleh. Gre za pokritost tal s koristnimi rastlinami (v čisti setvi ali kot mešanice).
Zahteva se izvaja v medvrstnem prostoru, ki je pokrit z negovano ledino. Po obiranju se tla v medvrstnem prostoru obdelajo s podrahljačem, s čimer se razrahlja od strojev zbita tla (kolesnice). V podrahljana tla se seje različne vrste rastlin, ki se jih, ko dosežejo primerno velikost, zmulči. S tem se tla pognojijo in obogatijo z organsko snovjo. Močno globoko segajoče korenine izbranih rastlin dobro prerahljajo in prezračijo tudi globlje plasti tal.
Učinki:
- razvoj koristnih žuželk, čebel in talnih organizmov;
- obogatitev tal z organsko snovjo in hranili;
- izboljšanje zračno vodnega režima v tleh.
POLJEDELSTVO in ZELENJADARSTVO:
Operacija Poljedelstvo in zelenjadarstvo prispeva k izboljšanju stanja tal in voda prek izboljšanja rodovitnosti in strukture tal, povečevanja mikrobiološke aktivnosti tal, varovanja tal pred škodljivimi vplivi vremena (zaskorjenost, izguba vlage, erozija), fitosanitarnih učinkov, kot so manjša zapleveljenost, manjša prisotnost škodljivcev in povzročiteljev bolezni, preprečevanje izpiranja hranil v podtalje.
POZ_KOL: Kolobar
Petletni kolobar morajo biti vključene najmanj tri različne kmetijske rastline kot glavni posevek, pri čemer so lahko žita v kolobarju največ trikrat, koruza je lahko v kolobarju prav tako največ trikrat, vendar nikoli zaporedoma. Naknadni posevki ne predstavljajo ene od treh različnih kmetijskih rastlin, ki morajo biti vključene v petletni kolobar. Morebitna zamenjava kmetijskih rastlin v kolobarju ne sme poslabšati kolobarja in negativno vplivati na okolje oz. zmanjšati učinkovitosti izvajanja zahteve. Zelenjadnice so v petletni kolobar lahko vključene vsako leto, pri čemer morajo biti v ta kolobar vključene najmanj tri različne zelenjadnice kot glavni posevek.
POZ_NMIN: Hitri rastlinski talni testi
Zahteva Nmin analiza pomeni izvajanje hitrih talnih testov na vsebnost mineraliziranega dušika v tleh za kmetijske rastline
glavnega posevka.
Učinki:
- zmanjšanje ostankov nitratov v vodi
- zmanjšanje ostankov nitratov v tleh po spravilu pridelkov in nitratov v pridelkih
- kontrolirani vnos dušika in optimalno gnojenje z dušikom
POZ_NIZI: Gnojenje z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak
Zahteva pomeni nanos tekočih organskih gnojil s cisternami za neposreden vnos v tla ali nanos na površino tal neposredno pred setvijo in takojšnjo inkorporacijo. Nanos na površino tal pomeni nanos tekočih organskih gnojil skozi vlečne cevi ali vlečne sani, ki se vlečejo po tleh. Gnojenje neposredno pred setvijo pomeni, da od inkorporacije do setve ne sme preteči več kot sedem koledarskih dni. Takojšnja inkorporacija pomeni inkorporacijo najpozneje naslednji dan. Zahteva se mora na opisan način izvajati ves čas trajanja obveznosti. Uporaba opreme z razpršilno ploščo ni dovoljena. Na KMG mora biti prisotna ustrezna mehanizacija, ali shranjena pogodba med izvajalcem in uporabnikom strojne storitve, ali shranjeni računi za opravljeno storitev s strani strojnega krožka.
Učinki:
- zmanjšanje izpustov amonijaka in posledično zmanjševanje evtrofikacije naravnega okolja
- zmanjševanje obremenjevanja okolja s “smradom” pri gnojenju z živinskimi gnojili
- izboljšanje učinkovitosti kroženja dušika v kmetijstvu in posledično zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov
- spodbujanje mikrobne aktivnosti v tleh
- zmanjšanje uporabe mineralnih dušikovih gnojil
POZ_KONZ: Konzervirajoča obdelava tal
Zahteva pomeni minimalno obdelavo tal za glavni posevek z rahljalnikom (gruber) in vrtavkasto brano, pri čemer oranje ni dovoljeno. Konzervirajočo obdelavo tal je treba izvesti najpozneje do 25. 10. tekočega leta. Na KMG mora biti prisotna ustrezna mehanizacija, ali shranjena pogodba med izvajalcem in uporabnikom strojne storitve, ali shranjen račun za opravljeno storitev s strani strojnega krožka.
Učinki:
- ohranjanje strukture tal
- ohranjanje zaloge vlage v tleh in hranil
- povečanje mikrobiološke aktivnosti tal
- zmanjševanje erozije
- zmanjšanje neposrednih izpustov CO2 v ozračje
POZ_NEP: Neprezimni medonosni posevki
Setev neprezimnih medonosnih posevkov je potrebno opraviti najpozneje do 1. 8. tekočega leta. Tla morajo biti z neprezimnim medonosnim posevkom pokrita od 15. 8. tekočega leta do 16. 10. tekočega leta, obdelava ozelenjenih njivskih površin pa je mogoča po 16. 10. tekočega leta. V času izvajanja zahteve uporaba herbicidov in mineralnih dušikovih gnojil ni dovoljena. Za pokritost tal z neprezimnimi posevki se šteje, če je zelen pokrov viden na najmanj 70 % ozelenjene površine. Na KMG je treba hraniti račune o nakupu fitofarmacevtskih sredstev in gnojil.
Učinki:
- izboljšanje stanja tal in voda
- preprečevanje izpiranja hranil v podtalje
- izboljšanje rodovitnosti in strukture tal
- zagotovitev naravne paše za čebele
- povečana vsebnost humusa v tleh
- povečanje mikrobiološke aktivnosti tal
- zmanjšanje erozije tal
- zmanjšan pojav bolezni, škodljivcev in plevelov
- povečana biotska raznovrstnost
VOD_ZEL: Ozelenitev njivskih površin
Pri izvajanju zahteve je treba setev prezimnih posevkov opraviti najpozneje do 25. 10. tekočega leta. Tla morajo biti pokrita s prezimno zeleno odejo od 15. 11. tekočega leta do najmanj 15. 2. naslednjega leta. Obdelava ozelenjenih njivskih površin je dovoljena po 15.2. naslednjega leta, pri tej obdelavi uporaba herbicidov za uničenje zelene prezimne odeje ni dovoljena. Zahteva se izvaja samo na njivskih površinah s povprečnim naklonom pod 20 %. Za pokritost tal s prezimnimi posevki se šteje, če je zelen pokrov viden na najmanj 70 % ozelenjenih površin. Na KMG je treba hraniti račune o nakupu fitofarmacevtskih sredstev.
Učinki:
- preprečevanje izpiranja hranil in fitofarmacevtskih sredstev v podtalje
- izboljšanje stanja tal in voda
- izboljšanje rodovitnosti in strukture tal
- povečanje mikrobiološke aktivnosti tal
- varovanje tal pred škodljivimi vplivi vremena (izguba vlage, erozija, zaskorjenost)
- zmanjševanje zapleveljenosti
- izboljšanje biotske raznovrstnosti in izgleda kulturne krajine
VOD_NEP: Neprezimni medonosni posevki
Pri izvajanju zahteve je setev neprezimnih medonosnih posevkov treba opraviti najpozneje do 1. 8. tekočega leta. Tla morajo biti z neprezimnim medonosnim posevkom pokrita od 15. 8. tekočega leta do najmanj 16. 10. tekočega leta. Obdelava ozelenjenih njivskih površin je mogoča po 16. 10. tekočega leta. Uporaba herbicidov in mineralnih dušikovih gnojil ni dovoljena v času izvajanja zahteve. Za pokritost tal z neprezimnimi posevki se šteje, če je zelen pokrov viden na najmanj 70 % ozelenjenih površin. Na KMG je treba hraniti račune o nakupu fitofarmacevtskih sredstev in gnojil.
Učinki:
- izboljšanje stanja tal in voda
- preprečevanje izpiranja hranil v podtalje
- izboljšanje rodovitnosti in strukture tal
- zagotovitev naravne paše za čebele
- povečana vsebnost humusa v tleh
- povečanje mikrobiološke aktivnosti tal
- zmanjšanje erozije tal
- zmanjšan pojav bolezni, škodljivcev in plevelov
- povečana biotska raznovrstnost
GEN_SOR: Ohranjanje rastlinskih genskih virov
Operacija Ohranjanje rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska erozija (GEN_SOR), je namenjena varovanju in ohranjanju izvirnih lastnosti in genske variabilnosti avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin.
VINOGRADNIŠTVO:
Zahteve v okviru operacije Vinogradništvo so namenjene ohranjanju in izboljšanju lastnosti in rodovitnosti tal z nadzorovano uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, zmanjševanju erozije ter izpiranja hranil. Zahteve se izvajajo na površinah vinogradov (na GERK-ih z vrsto rabe »1211 – vinograd«) z nagibom do vključno 35 % in z nagibom nad 35 %. Upravičenec mora izvajati obvezni zahtevi, lahko pa izbere tudi eno ali več izbirnih zahtev te operacije. Izbirne zahteve je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezni zahtevi.
VIN_VABE: Uporaba feromonskih in lepljivih plošč za potrebe spremljanja škodljivih organizmov
Pri izvajanju zahteve se v vinogradih v obdobju od 1. 5. do 18. 8. tekočega leta za posamezne vrste škodljivcev uporabljajo feromonske vabe oz. lepljive plošče, s katerimi se spremlja številčnost in čas pojava škodljivcev kot meril potrebnih ukrepov varstva vinogradov. Nacionalna uredba, ki ureja plačila za ukrep KOPOP, opredeljuje število potrebnih feromonskih vab oz. lepljivih plošč ter največje dovoljeno število škropljenj z insekticidi (priloga 6). Na KMG je treba hraniti deklaracije za feromonske vabe oz. lepljive plošče in račune o nakupu feromonskih vab oz. lepljivih plošč ter do 15. 2. naslednjega leta tudi že uporabljene feromonske vabe oz. lepljive plošče.
Učinki:
- ugotavljanje številčnosti in časa pojava karantenskih škodljivih organizmov (ameriški škržat) kot merilo potrebnih ukrepov
- zmanjšanje rabe fitofarmacevtskih sredstev – insekticidov
VIN_INSEK: Opustitev uporabe insekticidov
Pri izvajanju zahteve uporaba insekticidov ni dovoljena, razen za obvladovanje karantenskih škodljivih organizmov
Učinki:
- zmanjšanje oz. opustitev rabe fitofarmacevtskih sredtev – insekticidov
UKREP 12:
EK: Ekološko sadjarstvo in zelenjadarstvo
Podpore za ukrep EK se dodelijo v okviru dveh podukrepov: plačila za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja ter plačila za ohranitev praks in metod ekološkega kmetovanja. Namenjajo se za njive-poljščine, vrtnine na prostem in v zavarovanih prostorih, sadovnjake in oljčnike, travniške visokodebelne sadovnjake, vinograde, hmeljišča, drevesnice in trajno travinje. Novost je podpora za ekološko pridelavo semenskega materiala kmetijskih rastlin (poljščine, krmne rastline, vrtnine) in ekološko čebelarjenje.
UKREP 13:
OMD:
Ukrep OMD je namenjen izravnavi stroškov pridelave zaradi težjih pridelovalnih razmer, da se ustvarijo pogoji za kmetovanje in zagotavljanje primerne obdelanosti kmetijskih površin na območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami Do plačil za ukrep OMD so upravičena KMG, KMG planine, na katerih se izvaja planinska paša, in KMG skupni pašniki. Nosilec KMG mora biti aktiven kmet, plačilo za ukrep OMD pa je mogoče pridobiti, če skupna kmetijska površina na KMG, ki je vključena v ukrep OMD, ni manjša od enega ha.
Upravičenci se obvežejo, da bodo na območjih OMD v času trajanja obveznosti opravljali svojo kmetijsko dejavnost.
UKREP 14:
DOBROBIT ŽIVALI:
Ukrep dobrobit živali je izboljšanje ” življenskih ” razmer po že uveljavljenih standardih v reji prašičev oz. uvajanje novih kriterijev urejanje hlevov za vzrejo praščonov.
Za vstop v ukrep smo izpolnili naslednje zahteve z preureditvijo in prilagoditvijo prostorov v obstoječem objektu:
- zadovoljiva osvetlitev
- prezračevanje
- nudenje volumunozne krme
- reja v skupinskih boksih z izpusti
- večja talna površina na svinjo
- večje toplotno ugodje pri vzreji pujskov -večje število napajalnih mest -preprečevanje izčrpanosti svinj v laktaciji z večkratnim krmljenjem
Cilj ukrepa je z optimalna (ne maksimalna) naselitev objekta z ziboljšanimi zgoraj navedenimi ukrepi:
- plemenske svinje imajo daljšo življensko dobo
- manj je poškodb v reji
- boljši dnevni prirasti
- majn stresnih situacij
- večji uspeh pripustov
- večja gnezda pujskov
- majnši veterinarski stroški
Na daljši rok pa ti ukrepi pomenijo boljše izhodišče za prodajo naših pujskov in plemenskih mladic.